Ponedeljek, 6. 1. 2020

KORK Črešnjevci-Zbigovci na obisku pri Veroniki Fajfar iz Orehovskega Vrha

Tisti dan, ko je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, praznovala 90-ti rojstni dan, jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Črešnjevci - Zbigovci Janko Auguštin. Ker smo sledili dogodku, smo ob čestitki in izročitvi daril slavljenki, doživeli njeno radost, ob kateri je izrazila veselje, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej. Po opravljenem pozdravu in opravljeni skupni sliki, ter ko smo nazdravili slavljenki, smo se sedli za bogato obloženo mizo, za katero sta poskrbela hčerka Dragica in sin Danilo, ki z mamo živi v hiši.

Naša naloga je bila, da zabeležimo ta prijeten dogodek. Takoj pa moramo povedati, da so slavljenko v zadnjem letu zapustile noge, saj nas je sprejela v postelji, ni pa je zapustil razum, kar je povedala sama. To smo ob pogovoru zaznali tudi mi. Brez pomislekov je odgovarjala na naša radovedna vprašanja, malo težje pa se je spomnila kake letnice iz preteklosti. Veronika se je rodila v Negovi, 6. januarja 1930, kjer je obiskovala osnovno šolo, ki jo je dokončala v Spodnji Ščavnici. Po končani OŠ seje je posvetila družini, v kateri se ji je rodilo 6 otrok, od katerih živijo Danilo Anica in Dragica, ki so jo obdarili z 10 vnuki, 13 pravnuki in 2 prapravnukoma, ter delu na zemlji. Ob tem je, da je pomagala pri preživetju družine, občasno delala v Kmetijskem kombinatu in pri kmetih kot dninarka. S pokojnim možem Janezom, s katerim sta praznovala zlato poroko, sta od Kmetijskega kombinata Radgona kupila zaplenjeno Kokolovo viničarijo, in na njej gospodarila tako, da sta redila po dve kravi in nekaj prašičev. Ob tem je mož Janez bil zaposlen v Kmetijskem kombinatu.

Ob pogovoru so ji prihajali spomini na preteklost, ko je bila še pri močeh. Kot je povedala, ji ni bilo nobeno delo na zemlji težko. Tako je v vinogradih Kombinata opravljala kop v goricah z moškimi. Za to je prejemala plačilo v denarju. Pri kmetih pa je s "tavrhi" odslužila orača in prevoze. Spominja se, da je za eno "prase" danes pravijo odojka, morala 10 dni na tavrh, za jesensko prase pa 8 dni. Pri hiši pa je bilo vedno veselo, ko so imeli koline, ki so se odvijale od ranega jutra do poznega večera. To je bil praznik za celo družino. Veliko zanimivega smo še izvedeli iz njenega pogovora, a smo omejeni, da bi vse zapisali. Moramo pa omeniti, da je povedala, kako so v Kombinatu delali v "deri", to se pravi brez hrane in pijače, dočim so na kmetih na tavrhu, dobivali dobro hrano in kot pijačo "kuklo", se pravi jabolčnik. Ob našem zaključku pogovora je želela, da pohvalimo sina Danila, ki skrbi, da ji je dobro, in, da je na toplem, ter hčerki Dragico in Anico, ki jo redno obiskujeta. Veliko veselje so ji, ob praznovanju jubileja, pripravili vnuki, pravnuki in prapravnuka. Tedaj je njeno malo hiško napolnilo 40 njenih najbližjih, ki jih ima rada. Slavljenki k njenemu jubileju čestita tudi uredništvo Prepiha.

Ludvik Kramberger