SPET ZBRANI

Končno! Po dveh letih karanten, omejenega druženja in nenehnih skrbi zaradi virusa COVID 19, smo spet stopili skupaj in v soboto, 14. maja 2022 organizirali 8. medgeneracijsko srečanje občanov Janževega in Melanjskega Vrha. Skupaj KORK Janžev Vrh, PGD Janžev Vrh in DU Grozdek Janžev Vrh kot vedno, nam je tudi tokrat uspelo.

S pomočjo in asistenco članov ekipe prve pomoči g. Tomaža Rantaša in g. Istoka Kuzma Simrajha smo obnovili znanje o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo AED.

Seznanili smo se z najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč in ob asistenci g. dr. Srečka Štajnerja s Policijske postaje Murska Sobota "vozili" različna krožišča.

Skupaj z mladimi gasilci smo gasili simulirani požar.

Na koncu smo se zabavali ob športnih in miselnih igrah, predvsem pa smo se družili mladi in manj mladi, se smejali in si obljubili, da se vidimo na 9. medgeneracijskem srečanju prihodnje leto.

Janžev Vrh, 14. 05. 2022

Rija Albert

Ponedeljek, 6. 1. 2020

KORK Črešnjevci-Zbigovci na obisku pri Veroniki Fajfar iz Orehovskega Vrha

Tisti dan, ko je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, praznovala 90-ti rojstni dan, jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Črešnjevci - Zbigovci Janko Auguštin. Ker smo sledili dogodku, smo ob čestitki in izročitvi daril slavljenki, doživeli njeno radost, ob kateri je izrazila veselje, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej. Po opravljenem pozdravu in opravljeni skupni sliki, ter ko smo nazdravili slavljenki, smo se sedli za bogato obloženo mizo, za katero sta poskrbela hčerka Dragica in sin Danilo, ki z mamo živi v hiši.

Naša naloga je bila, da zabeležimo ta prijeten dogodek. Takoj pa moramo povedati, da so slavljenko v zadnjem letu zapustile noge, saj nas je sprejela v postelji, ni pa je zapustil razum, kar je povedala sama. To smo ob pogovoru zaznali tudi mi. Brez pomislekov je odgovarjala na naša radovedna vprašanja, malo težje pa se je spomnila kake letnice iz preteklosti. Veronika se je rodila v Negovi, 6. januarja 1930, kjer je obiskovala osnovno šolo, ki jo je dokončala v Spodnji Ščavnici. Po končani OŠ seje je posvetila družini, v kateri se ji je rodilo 6 otrok, od katerih živijo Danilo Anica in Dragica, ki so jo obdarili z 10 vnuki, 13 pravnuki in 2 prapravnukoma, ter delu na zemlji. Ob tem je, da je pomagala pri preživetju družine, občasno delala v Kmetijskem kombinatu in pri kmetih kot dninarka. S pokojnim možem Janezom, s katerim sta praznovala zlato poroko, sta od Kmetijskega kombinata Radgona kupila zaplenjeno Kokolovo viničarijo, in na njej gospodarila tako, da sta redila po dve kravi in nekaj prašičev. Ob tem je mož Janez bil zaposlen v Kmetijskem kombinatu.

Ob pogovoru so ji prihajali spomini na preteklost, ko je bila še pri močeh. Kot je povedala, ji ni bilo nobeno delo na zemlji težko. Tako je v vinogradih Kombinata opravljala kop v goricah z moškimi. Za to je prejemala plačilo v denarju. Pri kmetih pa je s "tavrhi" odslužila orača in prevoze. Spominja se, da je za eno "prase" danes pravijo odojka, morala 10 dni na tavrh, za jesensko prase pa 8 dni. Pri hiši pa je bilo vedno veselo, ko so imeli koline, ki so se odvijale od ranega jutra do poznega večera. To je bil praznik za celo družino. Veliko zanimivega smo še izvedeli iz njenega pogovora, a smo omejeni, da bi vse zapisali. Moramo pa omeniti, da je povedala, kako so v Kombinatu delali v "deri", to se pravi brez hrane in pijače, dočim so na kmetih na tavrhu, dobivali dobro hrano in kot pijačo "kuklo", se pravi jabolčnik. Ob našem zaključku pogovora je želela, da pohvalimo sina Danila, ki skrbi, da ji je dobro, in, da je na toplem, ter hčerki Dragico in Anico, ki jo redno obiskujeta. Veliko veselje so ji, ob praznovanju jubileja, pripravili vnuki, pravnuki in prapravnuka. Tedaj je njeno malo hiško napolnilo 40 njenih najbližjih, ki jih ima rada. Slavljenki k njenemu jubileju čestita tudi uredništvo Prepiha.

Ludvik Kramberger

Petek, 17. 5. 2019

Ano Nedeljko iz Lutverc, ki spadajo v občino Apače, smo obiskali ob lepem sončne popoldnevu, da bi ji čestitali za njen 90 rojstni dan. Kot smo ugotavljali, je bila nadvse srečna obiska župana občine Apače dr. Andreja Steiyerja, ki ji je čestital v imenu občine in ji izročil priložnostno darilo. Skupaj z županom je Ano obiskala tudi delegacija RK na čelu s sekretarko RKS - OZ Gornja Radgona Katjo Makovec in prostovoljkama KORK Lutverci-Plitvica Marijo Kralj in Moniko Štrakl, ki so ji ob čestitki izročile darila Rdečega Križa. Ana je ob tej priliki poskrbela za bogato pogostitev, katere vrh sta bili dve torti. Za sprejem in pogostitev je poskrbela sama. Ko smo sedli za obloženo mizo, kjer smo nazdravili slavljenki, je stekel prijeten pogovor. Ker je Ana zdravega duha, dobro ji dela spomin, smo iz njenega življenja izvedeli veliko zanimivega.

Ana Nedeljko se je rodila 9. maja 1925. leta v Nedelici v Prekmurju. Rojena je v družini Hozjan, v kateri se je rodilo 6 otrok, od katerih živi le Ana. Kakor povsod, v še ne tako davni preteklosti, kjer je bilo več otrok, a malo obdelovalne zemlje, je tudi Ana po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Nedelici, morala zapustiti dom. Zaposlitev si je našla v Bolnišnici za tuberkulozo na Golniku. Tam so jo poslali na šolanje za medicinsko sestro. V času šolanja je živela v internatu. Kot medicinska sestra je v bolnišnici na Golniku delala 7 let. V tem času je na Golniku spoznala moža Jožeta Nedeljka, rojenega v Gornji Bistrici v Prekmurju, ki je prav tako delal v bolnišnici na Golniku. Poročila sta se 1950 leta v Nedelici. Za poroko je Ana vzela tri dni dopusta. Po poroki se je vrnila nazaj na delo v bolnišnico. Mož pa si je v tem času našel zaposlitev v KK Radgona, nato pa na Elradu v Gornji Radgoni. Ker je želela, da bi bila družina skupaj, je pustila službo na Golniku in se doma, tukaj v Lutvercih, kjer vseskozi živi, posvetila delu na manjši posesti, gospodinjstvu in skrbi za družino. V družini se jima je rodilo 5 otrok, od katerih živijo štirje: Milka, Jožica, Stanko in Marjan. Vsi so si ustvarili družine in jo obdarili s 6 vnuki. Čeprav Ana živi sama v hiši, saj ji je mož umrl, ni osamljena. Ob tem je dejala: "Srečna sem, da so si otroci ustvarili družine in me veliko obiskujejo. Pravzaprav nikoli nisem sama. Vesela sem, da so se vsi otroci izšolali in da imajo delo. Nekoč smo imeli pri hiši živino, sedaj je nimamo več. Čas si krajšam z branjem časopisov, poslušanjem radia in gledanjem televizije. Še največ pa mi pomenijo obiski. Hvaležna sem otrokom in njihovim, da mi pomagajo, ko potrebujem pomoč. Če je potreba me vedno kam zapeljejo, da mi ni treba več potovati peš ali s kolesom, s katerim sem se strašno rada vozila."

Anica je vesele narave, zato se rada udeležuje srečanj, ki jih prireja KORK Lutverci-Plitvica, kjer je stalna članica. Vključena je tudi v Društvo upokojencev Apače, kjer se prav tako rada udeleži srečanj. Nekoč je rada hodila na izlete, sedaj se jih izogiba, saj jo na daljših potovanjih bolijo noge. Čeprav ni članica PGD Lutverci, je povezana z gasilci. Ko gasilci izvedejo kako izredno nabiralno akcijo, je vedno pripravljena kaj prispevati.

Sobota, 16. 3. 2019

Člani Krajevne organizacije Rdečega križa Janžev Vrh smo se v soboto, 16. marca 2019, zbrali na rednem letnem Zboru članov v prijetnih, s spomladanskimi rožami okrašenih prostorih Gasilskega doma na Janževem Vrhu.

Pregledali smo delo in aktivnosti v letu 2018 in finančno poročilo za leto 2018. Svoja poročila smo popestrili in jih prikazali kar najbolj zanimive s pomočjo fotografij, ki so ob različnih priložnostih nastajale skozi vse leto.

Sprejeli smo plan dela in aktivnosti za leto 2019 ter finančni plan za leto 2019.

Priznanja za opravljeno delo v preteklem letu, vzpodbudne besede in dobre želje za prihodnje aktivnosti, so nam izrekli cenjeni gosti: Silva Vračko, predsednica RKS - OZ Gornja Radgona; Katja Makovec, sekretarka RKS - OZ Gornja Radgona; Jože Vaupotič, predsednik Društva upokojencev Grozdek Janžev Vrh in Slavko Pelcl, pooblaščenec Prostovoljnega gasilskega društva Janžev Vrh.

Ponosni smo, da naš trud opazijo tudi drugi, in da se nam nekateri tudi na novo pridružijo.

Dogajanje na Zboru članov je spremljal in s svojim fotoaparatom zabeležil Dani Mauko, ki o nas redno poroča v različnih medijih.

Po zaključeni seji Zbora članov smo se okrepčali z malico, ki nam jo je pripravila Picerija Kostanj, za sladke dobrote so obilno poskrbele članice KORK Janžev Vrh, odlično kapljico je kot vedno, prispevala družina Bratuša.

Marija Albert, predsednica KORK Janžev Vrh

Torek, 12. 2. 2019

Obiskati Apolonijo Novak, kličejo jo Palunkica, ki živi v svoji hiši v Policah, je prijetno doživetje. To smo ugotovili, ko smo jo 12. februarja 2019, skupaj s predsednikom Krajevnege organizacije Rdečega križa Črešnjevci – Zbigovci Jankom Auguštinom in poslovno sekretarko RKS - OZ Gornja Radgona Sabino Srt, obiskali na njenem domu ob praznovanju njene 95 letnice življenja. Obiska in čestitk je bila nadvse vesela. Po izrečenih čestitkah in izročenemu priložnostnemu darilu, ki ji ga je izročil predsednik Janko Auguštin, smo bili povabljeni za obloženo mizo, ki jo je z dobrotami pripravila njena snaha Olivera. Ko smo ji nazdravili k njenemu jubileju, se je začel sproščen pogovor, kjer smo iz njega izvedeli veliko zanimivega iz njenega življenja. Moramo pa takoj povedati, da je slavljenka za njena leta nadvse "mladostniško" zgovorna, saj ji, kot je sama rekla, razum dobro služi. To smo ugotovili tudi mi, ki smo ji postavljali nadležna vprašanja. V šali je dejala: "Vi ste pa precej radovedni!". In res smo bili, saj je bila prijetna sogovornica.

Apolonija Novak, rojena Rautar, se je rodila v družini 8 otrok 9. februarja 1924 leta v Policah, v znameniti Kodeličevi vili. Od tu se je s starši, 1938. leta, preselila v viničarijo Karla Bratschara, ki je živel v tedanjem mestu Radkersburg v Avstriji. Osnovno šolo je obiskovala v 4 km oddaljeni Gornji Radgoni. Ker so bili starši tako imenovani "gospočki" viničarji, so za svoje delo v vinogradih dobivali plačilo. Po končani osnovni šoli šolanja ni nadaljevala, pač je delala v vinogradu pri gospodarju hiše. Mesečno je z delom v vinogradu zaslužila 200 dinarjev. S tem denarjem si je lahko v 4 mesecih kupila kravo. To nam je povedala le za primerjavo, da si lahko predstavljamo, kaj je takrat veljalo delo in denar. Leta 1939 se je pri gospodarju hiše Bratscharu v avstrijski Radgoni zaposlila kot gospodinjska pomočnica. Kot je povedala, je bila spoštovana, saj je bila enakopravni član družine. Poroti koncu vojne, 1944 leta, se je vrnila k staršem in nadaljevala z delom v vinogradih. Njena želja je bila, da si ustvari družino. Spoznala se je z Martinom Novakom in se leta 1949 poročila. Dom sta si z možem uredila v hiši staršev, kjer še danes živi. Hišo sta z možem Martinom, ki je umrl 1986 leta, leta 1961 odkupila od Kmetijskega kombinata Radgona. Mož se je redno zaposlil, sama pa je skrbela za gospodinjstvo in družino. Pri hiši so redili po dve kravi, nekaj prašičev za domače potrebe, kokoši in zajce. V zakonu sta se jima rodila sinova Martin in Janko, ki sta si ustvarila družini in ju tako razveseljuje 5 vnukov in 5 pravnukov. V veliko zadovoljstvo ji je, da jo vsi njeni radi obiskujejo, po potrebi tudi kaj pomagajo.

Ko smo jo povprašali po njenih konjičih je dejala, da ji veliko pomeni delo v Medobčinskem društvu invalidov Gornja Radgona, kjer je "zadolžena" kot najstarejša poverjenica društva. Kot pravi, je te "zadolžitve" vesela, saj se na tak način srečuje z ljudmi. Je tudi članica DESUS-a in Društva upokojencev Gornja Radgona. V mladosti je rada kolesarila. Njen konjiček so rože, ki krasijo hišo poleti, pa tudi sedaj jih je videti na okenskih policah. V veliko uteho ji je, da ji dela družbo njen partner Janez Hajdinjak, s katerim rada igrata karte, in to največkrat "šnops". Ker je voznik avtomobila, ji je je tudi v veliko pomoč, ko je treba kaj pripeljati k hiši ali pa jo popeljati po kakih opravkih. V veliko veselje ji je tudi, ko jo obišče sin Martin z ženo Olivero, ter tudi vnuki in pravnuki. Še veliko zanimivega nam je povedala. Kot smo že omenili je vedrega značaja, zato se je ob koncu pošalila, da bi rada dočakala 100 let. To smo ji zaželeli tudi mi trije: Sabina, Janko in jaz, kot dopisnik.

Ludvik Kramberger

V sredo, 9. januarja 2019, na ne preveč mrzel zimski dan, smo obiskali našega še enega jubilanta, g. Ernesta Kocbeka. 90 let je dopolnil, zanimivih, lepih, tudi težkih, nikoli pa ne dolgočasnih. V imenu Rdečega križa Slovenije – OZ Gornja Radgona in Krajevne organizacije Rdečega križa Janžev Vrh smo mu zaželeli predvsem zdravja, saj samo to potrebuje, nima velikih potreb, ne želja.

Posedeli smo z njim skupaj z njegovo družino in prisluhnili zgodbam, ki so kar prihajale ena za drugo, kakor morski valovi, zdaj mirni in zasanjani, zdaj razburkani in siloviti, tako, kakor poteka življenje našega Ernesta. Ne glede na leta, je njegov spomin čist in bister, njegove zgodbe iskrive in poučne.

Pripovedoval nam je o svojem otroštvu, kako je kot mlad pastirček in hlapček služil pri bogati družini. Njegova skrb so bili hlevi in živina. Družina ni bila prijazna do njega. Kljub prazni postelji v hiši, je moral spati na seniku, tudi v hudi zimi, pokrit le s konjsko odejo. Njegovi srečni trenutki iz tistega časa je bila predvsem živina. Konji. Ob mladih komaj skotenih žrebetih je prespal veliko noči. Tam v hlevu na slami sta žrebe in Ernest grela drug drugega.

Osnovno šolo je obiskoval le enkrat tedensko. Za šolo ni bilo časa. Par mladih rok so potrebovali pri delu vsepovsod, na njivi, travniku, hlevih, gozdu. Enkrat tedensko je šel do učiteljice in župnika. V vsaki roki je nesel velik kos sira ali kaj drugega in je bilo opravljeno. Po končal osnovno šolo je vedel komaj kaj več, kot se podpisati. V tistih časih izobrazba pač ni bila namenjena revnim otrokom.

Ampak Ernest se ni dal. Manjkajoče znanje je pridobival leto za letom. Najprej kot pekovski vajenec. Iz teh časov ima lepe spomine. Sveže pečena žemljica! To, kar si v otroštvu niti zamisliti ni mogel. To je bilo razkošje, ki si ga je lahko privoščil kot vajenec.

In potem so prišla leta, ko je Ernest pogledal tudi za kakšnim dekletom. Ena od spretnosti, ki jih ima naš Ernest, je ples. Fant, ki tako dobro, poskočno in občuteno pleše na vseh vaških veselicah, takšen fant nima težav pri osvajanju deklet. Tudi še dan danes Ernest zapleše, če se pokaže priložnost. Naša srečanja starejših občanov, ki potekajo vsako leto navadno v mesecu oktobru, ne minejo brez harmonike in tam kjer je harmonika, tam je tudi Ernest s soplesalko.

Medgeneracijska srečanja v mesecu maju na Janževem Vrhu ne minejo brez Ernesta in njegovih izkušenj. Tudi izleti po Sloveniji in tujini ne minejo brez Ernesta.

Ob poslušanju zgodb, ki jim kar ni bilo konca, je minilo pet ur kot trenutek, v katerem smo skupaj z Ernestom prepotovali njegovo bogato življenjsko zgodbo, polno modrosti, izkušenj, radosti in tudi bolečine.

Čudoviti so trenutki, ki jih preživimo z našimi jubilanti.

Marija Albert, predsednica KORK Janžev Vrh

Petek, 30. 11. 2018

V okviru akcije "Peljimo jih na izlet" je Krajevna organizacija Rdečega križa Janžev Vrh v petek, 30. 11. 2018, za svoje člane organizirala ogled prazničnega Dunaja.

To je bil po vrsti četrti izlet po Razkrižju v letu 2015, Postojni in Ljubljani v letu 2016 ter Vulkanlandiji in Gradcu v letu 2017.

Ogledali smo si letni dvorec Habsburžanov – Schönbrunn, sprehodili smo se po parku do Gloriette. Sledil je zunanji ogled Hofburga s špansko jahalno šolo, kužno znamenje, katedrala Sv. Štefana … Seveda pa nismo pozabili na božični sejem pred čudovito mestno hišo, ki daje s tisočerimi lučkami prav poseben praznični sijaj. Dišalo je po kuhanem vinu, pečenem kostanju, najrazličnejših sladkih in slanih dobrotah.

Mraz in ledeni veter sta le še poudarila, da je pred vrati zima in z njo prazniki, ki se jih vsi tako veselimo. Hladno vreme nam ni pokvarilo razpoloženja in smo se v večernih urah zadovoljni, polni lepih vtisov ter novih idej za okrasitev domače dnevne sobe vračali domov.

MARIJA ALBERT

Sobota, 17. 11. 2018

Eno izmed srečanj v soboto, 17. 11. 2018 je potekalo tudi v Gostišču Zver, kjer so se v velikem številu zbrali občani KORK Apače, Lutverci-Plitvica in Žepovci.

Za prelepi kulturni program so poskrbeli otroci iz Vrteca Apače, s svojim obiskom pa so starejše počastili tudi župan Občine Apače Franc Pižmoht, sekretarka RKS - OZ Gornja Radgona Katja Makovec in predsednik Društva upokojencev Apače Vili Žunkovič.

Srečanje je minilo v vzdušju nasmejanih in zadovoljnih občanov, kakor tudi prostovoljcev, ki so srečanje pripravili.

Zahvala za financiranje srečanja gre Občini Apače, velika zahvala pa vsem prostovoljcem KORK Apače, Lutverci-Plitvica in Žepovci, ki so srečanje uspešno organizirali in izvedli. Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali.

KORK Apače
predsednica Olga Edšidt

Petek, 9. 11. 2018

V petek popoldan se je v Osnovni šoli Gornja Radgona izvedlo srečanje starejših občanov KORK Gornja Radgona.

Po zanimivem kulturnem programu in nagovoru predsednice RKS - OZ Gornja Radgona Silve Vračko, župana Občine Gornja Radgona Stanislava Rojka, ter namestnice ravnatelja OŠ Gornja Radgona Sonje Muršec, so starejši ob pogostitvi prijetno poklepetali in obujali marsikatero dogodivščino.

Iskrena hvala Občini Gornja Radgona za financiranje srečanja, Osnovni šoli Gornja Radgona za možnost uporabe njihovih prostorov, kakor tudi učencem za izvedbo kulturnega programa in seveda vsem neumornim prostovoljcem KORK Gornja Radgona, ki so s pomočjo RKS - OZ Gornja Radgona celotno srečanje tudi organizirali in izvedli.
 

Več slik najdete v galeriji.

Nedelja, 28. 10. 2018

V mesecu oktobru se že tradicionalno srečujejo starejši občani Janževega in Melanjskega Vrha in tudi letos je bilo tako. Prijetno druženje je bilo v nedeljo, 28. oktobra 2018 v prostorih Janževega hrama na Janževem Vrhu. Srečanje financira Občina Radenci, organizira pa Krajevna organizacija Rdečega križa Janžev Vrh.

Za kulturni program so poskrbele pevke in pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Grozdek Janžev Vrh. Pojejo predvsem ljudske narodne pesmi, čigar besedila so zanimiva in še zmeraj aktualna.

Starejše občane je v imenu RKS – OZ Gornja Radgona nagovorila Astrid Flister, članica Območnega odbora RKS – OZ Gornja Radgona.

Nekaj lepih in vzpodbudnih besed pa je spregovoril tudi predsednik Društva upokojencev Grozdek Janžev Vrh Jože Vaupotič.

Tokratno srečanje je v svoj objektiv ujel Dani Mauko.

Gostišče Janžev hram nam je pripravilo okusno nedeljsko kosilo. Za dobro kapljico je poskrbela družina Bratuša s svojimi vini. Stekel je sproščen pogovor. Ob kavici smo se posladkali s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle članice Krajevne organizacije Rdečega križa Janžev Vrh.

KORK JANŽEV VRH

Predsednica Marija Albert

Sobota, 27. 10. 2018

Na prelepo soboto so prostovoljci KORK Črešnjevci-Zbigovci pripravili srečanje starejših občanov v prostoru Prostovoljnega gasilskega društva Zbigovci.

Srečanja se je udeležilo 105 starejših občanov, katerim so organizatorji pripravili lep in zanimiv kulturni program, jih pogostili in z njimi preživeli čudovit popoldan.

S svojo prisotnostjo so jih pozdravili tudi predsednica RKS - OZ Gornja Radgona Silva Vračko, podžupan Občine Gornja Radgona Robert Žinkovič, predsednica Društva upokojencev Gornja Radgona Inge Ivanek, predsednik PGD Zbigovci Branko Križan in predsednik KORK Črešnjevci-Zbigovci Janko Auguštin.

Kulturni program so izvedli tamburaši Kulturnega društva Peter Dajnko, učenci iz Osnovne šole Gornja Radgona in harmonikaš Tomi Bratuša.

Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za njihov trud, Občini Gornja Radgona za financiranje srečanja, prostovoljcem KORK Črešnjevci-Zbigovci za vso organizacijo in PGD Zbigovci za možnost uporabe njihovih prostorov.

KORK Črešnjevci-Zbigovci

Več slik najdete v galeriji.

Krajevna organizacija Rdečega križa Janžev Vrh je v okviru javnih pooblastil, ki so opredeljena v Statutu RKS – OZ Gornja Radgona in v Pravilih o delovanju KORK, ponovno izvedla meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, ki so potekale v prostorih Gasilskega doma na Janževem Vrhu, v soboto 27. 10. 2018. Meritve izvajamo od leta 2016 redno tri krat letno, udeležuje pa se jih povprečno 40 krajanov.

V naši vasi na Janževem Vrhu imamo nekaj medicinskih sester, ki nam rade priskočijo na pomoč. Zelo dejavne so ga. Dragica Kreft Plajnšek, ga. Silva Poznič in ga. Ljudmila Gaber, ki po potrebi posameznikom svetujejo o primerni prehrani in odgovarjajo na številna vprašanja. Marsikdo v sproščenem, neformalnem pogovoru lažje pove svoje težave in lažje povpraša za nasvet.

Za člane naše KORK, ki imajo plačano članarino v tekočem letu, so vsa tri merjenja zastonj, ostali prispevajo prostovoljne prispevke za kritje stroškov nakupa merilnih lističev in lancet ter ostalega sanitetnega materiala. Po opravljenih meritvah vsak udeleženec dobi zajtrk, ki obsega topel napitek – čaj ali kavo, polnozrnat kruh namazan z doma pripravljenimi različnimi namazi in obložen s sezonsko doma pridelano zelenjavo ter sezonsko domače sadje. Ob tem poklepetajo o rezultatih meritev, zdravju, vremenu in marsičem, kar je tisti trenutek aktualno.

Tokrat smo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Gornja Radgona v okviru projekta "NADGRADNJA IN RAZVOJ PREVENTIVNIH PROGRAMOV V LOKALNI SKUPNOSTI" organizirali še delavnico na temo : SAMOPREGLEDOVANJE DOJK IN MOD NA MODELIH. Delavnico je vodila patronažna medicinska sestra ga. Dragica Kreft Plajnšek.

Kljub začetni manjši zadregi in kar nekaj rdečimi lički na obrazih ter nasmeški zadrege na ustnicah tako žensk kot moških, so udeleženci radi prisluhnili besedam go. Dragice in potipali modele dojk in mod ter poiskali tumorje v njih. Enotno so menili, da je takšna vrsta izobraževanja koristna in potrebna še posebej zato, ker vsak sam s svojimi prsti začuti, kako in kaj iskati na svojem telesu.

Predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Janžev Vrh Marija Albert

Več slik najdete v galeriji.

Le nekaj dni po praznovanju 95. rojstnega dne smo skupaj z delegacijo Rdečega križa obiskali Rozalijo, kličejo jo Zalika, Lutar v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Prijazno nas je sprejela in seveda tudi pogostila vnukinja Olga pri kateri preživlja jesen življenja. Z njo živi še mož Olge, Janko Fekonja in vnukinja Simona. Zaliko smo tokrat obiskali skupaj z delegacijo Rdečega križa, k njej pa nas je povabil predsednik KORK Črešnjevci –Zbigovci Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil Darilo. Čestitala ji je tudi sekretarka RKS – OZ Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika Tončka in Franc Breznik. Kot nam je povedala, je bila obiska delegacije RK nadvse vesela. Preg sekretarke sta jo še pozdravila predsednica RKS – OZ Gornja Radgona Silva Vračko in predsednik KS Črešnjevci-Zbigovci Ivan Zemljič, ki pa se zaradi drugih obveznosti nista mogla udeležiti tega načrtovanega obiska. Po čestitkah smo sedli za obloženo mizo, nazdravili s slavljenko in se sproščeno pogovarjali. Ker je bistrega duha, rekli bi razuma in ima dober spomin, je bil pogovor z njo nadvse zanimiv. Iz svojega življenja nam je povedala veliko zanimivega.

Rozalija se je rodila 23. avgusta 1922. leta v družini "gospočkega" viničarja v Policah, od koder je 8 let obiskovala OŠ v Gornji Radgoni. Kot je povedala, je hodila v šolo 7 km peš. Najhujše je bilo pozimi, ko je zapadel sneg. Takrat sta oče in mati z ročnim plugom do bližnje glavne ceste naredila tir. Včasih so imeli otroci iz tega dela Polic srečo, da jih je v šolo na vozu peljal oče Anton Lutar, ki je bil konjar v KK Gornja Radgona. Že zgodaj je kot otrok pomagala orati staršem pri obdelavi vinograda, ki so ga obdelovali gospodarju, ki je živel v Avstriji. Bosa je v vinogradu nosila "škropilcu", ki je škropil vinsko trto, z nahrbtno škropilnico, ki so ji rekli "püta". Škropivo so z namakanjem galicije in apna, pripravljali v velikih lesenih ali cementnih kadeh, vodo pa zajemali v mlakah, ki so bile v dolini in bližini vinogradov katere so, kot viničarji obdelovali. Gospodar je bil pošten, saj je vsako delo, ki so ga opravili v vinogradu pošteno plačal. Kot mladenka je bila tudi varuhinja otrok pri znanem krojaču Jošku Propstu v Gornji Radgoni.

Zalika si je leta 1942 z možem Antonom ustvarila družino. Poročil ju je tedanji radgonski župnik Otto Glibe, civilna poroka pa se je odvijala v avstrijski Radgoni. Kot je povedala, slavja ni bilo. S pričama so odšli le na kosilo v gostilno. "V tistih časih je bilo veliko siromaštvo. Živeli smo skromno, zato nismo poznali praznovanja. Poznali smo le delo. Ko sem se poročila, sva z možem tri leta živela v Hafnerjevi hiši v Podgradu, kot najemnika. Sicer sem se doslej selila že 8 krat. Po poroki nisem bila deležna zakonskega življenja, kajti mož je bil takoj vpoklican v nemško vojsko, iz katere se je vrnil po štirih letih. V zakonu se nama je rodilo 7 otrok, štirje sinovi in tri hčerke, kateri so me obdarovali s številnimi vnuki in pravnuki. Ko se je mož vrnil iz vojske, se je zaposlil v tedanjem Kmetijskem posestvu kot konjar. Bil je dober mož in sva praznovala tudi zlato poroko. Ker sem celo življenje gospodinjila in skrbela za družino, imam sedaj pokojnino po možu."

Že v uvodu smo povedali, da je bistrega duha. Če je ne bi izdajale noge, bi še rada delala na vrtu. Tako pa sedaj, če je potreba, le kaj stori v kuhinji, kjer je v pomoč gospodinji, vnukinji Olgi. Kratkočasi se s vsakodnevnim branjem Slovenskih novic. Posebno rada bere, še vedno brez očal, tudi Prepih, kjer najde novice iz domačega okolja. Z branjem, gledanjem televizije in poslušanjem radija je na tekočem z vsem dogodki, ki jih prinašajo mediji. Ker ima dober spomin si jih tudi zapomni. Je zelo vesele narave. To smo doživeli tudi ob našem srečanju, ko nam je , kot iz rokava povedala kako šalo, kateri smo se do srca nasmejali. Rada je tudi pela. Spominja se, da je bilo nekoč veliko ljudskega petja. Po končanem delu na polju ali vinogradu je vedno zadonela pesem. Kot je dejala je bila to nekaka sprostitev po napornem delavnem dnevu. Rada je šla tudi v cerkev, kjer je pela na koru.

Foto in besedilo: Ludvik Kramberger

Krajevna organizacija Rdečega križa Janžev Vrh je v sodelovanju z drugimi društvi, ki delujejo v njihovem kraju, organizirala že 5. medgeneracijsko srečanje na Janževem Vrhu. Predsednica KORK Janžev Vrh Marija Albert je o srečanju povedala:

"Kdaj ste se na zadnje s svojimi otroci, vnuki ali pravnuki igrali igrico "gnilo jajce"? Ali pa "človek ne jezi se"? Priznajte, že dolgo tega ne.

Na Janževem Vrhu smo tradicionalno v mesecu maju soorganizirali skupaj s PGD Janžev Vrh in DU Grozdek Janžev Vrh medgeneracijsko zdravstveno športno srečanje vaščanov Janževega in Melanjskega Vrha. Tokrat so prišli tudi krajani Ptujske ceste, Očeslavec in Gornje Radgone.

Srečanje smo pričeli z meritvami krvnega tlaka, glukoze in holesterola, nadaljevali s svečano podelitvijo priznanj našim krvodajalcem, katerim je priznanja izročila sekretarka OZ G. Radgona ga. Katja Makovec in obnovitvenim izobraževanjem ter delavnico na temo: "temeljni postopki oživljanja z uporabo AED".

Nato so sledile športne aktivnosti: tiste resne in tiste manj resne. Nekateri so se udeležili tradicionalnega pohoda med vinogradi in gozdovi, drugi, ki tega niso zmogli, so ostali ob Gasilskem domu na Janževem Vrhu in aktivno sodelovali pri drugih športnih igrah. Igrali smo namizni tenis, balinali, brcali na gol in metali na koš, še najbolj veselo in napeto pa je bilo pri tistih igrah, kjer smo lahko sodelovale vse generacije od najmlajših udeležencev, starih 2 leti do najstarejših, starih 87 let: "človek ne jezi se", gnilo jajce", " skupinsko smučanje na travi", "metanje škornja" … Smeha in veselja je bilo na pretek.

Ob koncu srečanja smo sklenili: Naslednje leto v maju se spet srečamo!"

Sreda, 21. 12. 2016

Malo komu je dano, da bi doživel 100 let življenja. To je doživela Genovefa Kovačič, kličejo jo Genika, iz Polic 90 pri Gornji Radgoni. Že v dopoldanskih urah je Genika sprejemala goste, ki so ji prišli čestitat.

V popoldanskih urah smo jo obiskali predsednica RKS - OZ Gornja Radgona Silva Vračko, sekretarka Katja Makovec in poslovna sekretarka Sabina Srt.
Iz KORK Črešnjevci - Zbigovci se nam je pridružil predsednik Janko Auguštin. Prišel pa je tudi podžupan Občine Gornja Radgona Robert Žinkovič in novinar Ludvik Kramberger.

Čestitali smo ji k njenemu visokemu življenjskemu jubileju in ji zaželeli vesel božič in srečno leto 2017. Bila nas je nadvse vesela. S vsakim je izmenjala tudi nekaj besed.
Skratka, srečanje z jubilantko je bilo čustveno in nepozabno. Domači so nas pogostili s hrano in pijačo.

Genika, ki se nikoli ni poročila, se je rodila, 21. decembra 1916, v družini 9 otrok, od katerih še živi le ona. Vse svoje življenje je posvetila delu na zemlji. Kot je dejala, so obdelovali 5 hektarjev zemlje, nekoč s svojimi voli, pozneje pa strojno. Pred drugo svetovno vojno je, da bi si kaj zaslužila, občasno delala v vinogradih pri lastnikih vinogradov iz Avstrije. Za njeno visoko starost imaodličen spomin. V bolnišnici je bila le enkrat, ko si je s srpom poškodovala nogo. Za dolgo življenje se, po njenem, ima zahvaliti delu in zmernosti pri prehrani in pijači.

Povedala je, da je sedaj, ko ne more več delati, hvaležna za vse dobre sosede in sorodnike, zlasti nečakinjo Marijico, ki ji pomaga. Brez njihove pomoči ne bi mogla tukaj sama živeti. V dom pa ne bi rada šla, saj ji je tukaj lepo. Dneve in večere si krajša s poslušanjem radia. Najraje pa posluša Radio Ognjišče. Ob slovesu smo ji zaželeli še veliko zdravja, in da se ponovno snidemo ob praznovanju njenega 101 rojstnega dne.

Četrtek, 19. 5. 2016

Pred 90 leti, dne 14. 5. 1926, se je rodila Ivana Klobasa in Polic. Ob tej priložnosti smo jo Rdečekrižarji obiskali in se poveselili ob njenem prazniku. Bila nas je zelo vesela, saj se še vedno rada podruži z ljudmi in obuja spomine. Prostovoljci KORK Črešnjevci-Zbigovci jo večkrat obiščemo. Tako smo se tudi tokrat zbrali predsednik Janko Auguštin in prostovoljki Suzana Vake in Sabina Srt. Iskrene čestitke pa sta ji zaželela tudi sekretarka RKS - OZ Gornja Radgona Katja Makovec in novinar Ludvik Kramberger. Vedno prijazni domačini so nam ponudili gostoljubje in nas pogostili z jedačo in pijačo.

Go. Ivani želimo še mnoga zdrava leta.

KORK Črešnjevci-Zbigovci